ABC javnega naročanja

ABC javnega naročanja

ABC javnega naročanja

10.12.2021

ABC javnega naročanja

Javna naročila so vsi nakupi blaga, naročanje storitev in gradenj javnih naročnikov nad določenim zneskom, ki mu rečemo prag za javna naročila. Javni naročniki so vsi naročniki, ki za svoje potrebe porabljajo javni denar. Če potrebe javnih naročnikov pri posameznem nakupu oz. naročilu istovrstne storitve vrednostno presežejo določen prag za javna naročila, morajo izvesti postopek javnega naročanja.

Prag javnega naročanja je odvisen od vrste naročnika in od tega ali se naroča blago, storitve ali gradnje. Glede vrste javnih naročnikov ločimo naročnike na splošnem področju (ministrstva, šole, upravne enote, bolnišnice, javni zavodi ipd.) in naročnike na infrastrukturnem področju (elektrarne, letališča, železnice ipd. katerih primarna dejavnost je, da se ukvarjajo z energetskim, vodnim, transportnim, poštnim področjem, ter s plinom, toploto in črpanjem nafte in plina).

Na splošnem področju je za blago in storitve določen prag 40.000 eur brez DDV, za gradnje pa 80.000 eur brez DDV. Na infrastrukturnem področju pa je za blago in storitve določen prag za javna naročila 50.000 eur brez DDV, za gradnje pa 100.000 eur brez DDV.

Cilj javnih naročil je gospodarna nabava blaga, storitev in gradenj z upoštevanjem postopkov in temeljnih načel, ki jih opredeljuje Zakon o javnem naročanju. Proces javnega naročanja naj bi zagotavljal, da se za davkoplačevalski denar dobi največ, da se doseže kar najbolj gospodarno porabo javnih sredstev in ustvari čim večjo družbeno blaginjo. Bistvo je, da se izbere najugodnejši ponudnik na trgu, pri čemer naročnik nima možnosti, da subjektivno odloča o tem, kateri ponudnik bo v postopku izbran, saj so vsi javni naročniki financirani iz javnega denarja.

Ne glede na velikost in vrsto posla so javni naročniki v postopkih javnega naročanja zavezani spoštovati temeljna načela javnega naročanja, ki so: gospodarna poraba javnih sredstev, enakopravnost ponudnikov, transparentnost postopka oddaje javnega naročila, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načelo sorazmernosti.

Ko naročniki ugotovijo, da morajo iti v postopek javnega naročanja, morajo v razpisni dokumentaciji jasno opredeliti svoje potrebe in zahteve s tehničnimi specifikacijami (tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga). Določiti morajo pogoje pod katerimi se ponudnik sploh lahko prijavi in s katerimi izkaže, da je sposoben izvesti predmetno javno naročilo (razne kadrovske zahteve, reference, finančno sposobnost ipd.). Natančno pa morajo opredeliti tudi merila za izbor ponudbe.

Merila za izbor ponudbe določajo, kako se razvrsti prejete in dopustne ponudbe. Dopustna ponudba je tista ponudba, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje naročnika iz razpisne dokumentacije. Na podlagi meril pa naročnik med dopustnimi ponudbami izbere najugodnejšo. Merilo ni nujno samo najnižja cena, ampak se spodbuja tudi upoštevanje drugih kriterijev (socialni vidik, različne ekonomske prednosti za naročnika, strokovna usposobljenost kadra ipd.).